Arhiv za mesec Januar 2010

Cesta ni poligon

Ničkolikokrat slišimo, kako javne ceste niso poligoni za dirkanje, norenje in razna drugačna izživljanja. Seveda je to res, ampak zanimivo pa je, da nikoli ne slišimo to za nasprotno stran. Namreč tudi za vse previdneže in zakono-upoštevalce velja, da cesta ni poligon.

No, oni sicer ne testirajo avtomobilov do meje, ampak izjemno radi podirajo osebne rekorde v najnižji porabi. Kar se mene tiče, je takšna raba ceste precej bolj nevarna, kot tista, ko cesto zamenjajo za dirkališče. Trenutna in povprečna poraba goriva pač ni najpomembnejša stvar v prometu. Na žalost pa drugače mislijo vsi tisti, ki tako vestno udrihajo čez norce in divjake, na cesti pa ravno sami iz stranskih cest veselo pospešujejo s pospeškom komaj večjim od 0 in ovirajo celotni prometni tok in se neizmerno veselijo ob cifrah, ki se izpišejo na potovalnem računalniku.

Sem pa od ravno takih že slišal nekaj komentarjev, ki so naravnost šokantni: “kaj me briga za promet za mano” ali pa “bodo že bremzal, zaradi njih pa že ne bom pospeševal in kuril bencin”…. Mislim, če taki niso za odstrel, potem ne vem, kdo je. In znova se je na dlani pojavil nov odgovor na stanje na naših cestah. Torej se ravno taki, ki imajo tako veliko za povedat čez dirkače, sami na cesti obnašajo, kot da so sami in se jim jebe za cel svet. In kdo je zdaj tukaj nevaren? Še nikoli nisem imel problemov z nekom, ki je vozil kjerkoli čez omejitve, velikokrat pa sem že bremzal za takimi lovilci na rekordne (ne)porabe. Če pa se mu zaletim v rit, bi pa seveda kot tiger skočil iz avta in se začel dreti, kaj tako norim in da sem absolutni krivec.

Zatorej vas vse z raznimi Clioti, Golfi in enosprostorci, ki tekmujete v tej disciplini, lepo naprošam, da ko se vključujete na glavno cesto, pohodite gas vsaj za nekaj sekund, da čimprej ujamete hitrost, ki jo ima prometni tok na glavni cesti. Verjamite mi, da se to ne bo poznalo na povprečni porabi. Če ste pa že res taki Slovenci, vam pa jaz iz svojega žepa rade volje povrnem tistih 50 centov. Pa taka stvar tudi dobro dene avtu. Vsaketoliko je avto pač treba malo zahodit in zavrtet, drugače se motor zamori in potem stvari tudi prej crkujejo.

Če pa ne boste, ste pa pač sami sebi dokazali, da ste skrajno egoistični voznik, ki misli, da je cesta samo njegova in se mu bodo ostali podrejali. Tak voznik je pa nevaren, kajne?

  • Share/Bookmark

Avto leta

Pha, kakšen bullshit je to. Pa ne samo naši izbori, ampak tudi tuji, evropski pa ne vem kakšni še. Polo evropski in še slovenski avto leta. Zakaj že? In da zmaga s tako prednostjo. Če upoštevamo še, da so bili med konkurenco še BMW in Mercedes in moj favorit Subaru Legacy, je ta izbor res že neumen. Kako je lahko Polo boljši od Legacya? Niti ene stvari se ne spomnem, kaj šele, da bi bil overall boljši. Pa ne mi sedaj s ceno, ker Legacy za 5-krat večjo ceno tudi 5-krat več ponuja.

Ampak važno, da se nekaj dogaja, da naši “strokovnjaki” za avtomobile pokažejo, da niso za brezveze tako oklicani. Edine nagrade glede avtomobilizma, o kateri se da vsaj razglabljati, so nagrade Top Geara. Čeprav je tam pretirana navdušenost nad angleškimi avtomobili in niso tako superiorni, kot trdijo. Seveda to ne pomeni, da so angleški avti slabi, daleč od tega, tudi sam sem navdušen nad angleško ekskluzivo, ampak je podobno kot recimo pri nemških revijah, ki vedno favorizirajo Nemce. Ampak Range Rover denimo vsaj res je odličen avto in kandidat za avto leta. Prej kot recimo Polo.

Letos so sicer določili novega Gallarda Balboni, ki tudi nekako ni za odmet. So pa v zadnji epizodi doličili tudi avto desetletja, glede nato, da se je začelo novo. Zmagal je Bugatti Veyron, s čimer se v bistvu strinjam. Sicer kandidatov je mnogo, recimo Range Rover, Rolls-Royce, Caterham R500, Koenigsegg, Pagani… Ampak zakaj ravno Veyron? Tisti, ki smo avtomobilski zanesnjaki, nas ponavadi pri avtomobilu najprej zanimajo zmogljivosti. Ko predstavijo nek nov avto, najprej pogledam motorje in njihove konje, Ko prijatelj ali znance pride z novim avtom, nas najprej zanimajo konji. Ko se prvič voziš v nekem avtu, nas najprej zanima kako potegne. Torej nam je najbolj pomembna hitrost in moč (pospeški). In na tem področju pač ni boljšega od Bugattija.

Sicer je pa določanje najboljših možno le po razredih, kjer lahko primerjaš med seboj konkurenčne avtomobile. To sicer že dlje delajo razni manjši izbori po revijah, ni pa ta način še dosegel izborov na nacionalni ravni. So pa taki izbori tudi nekako brez pomena. Slovenski avto leta je itak lahko samo Twingo. Mar izdelujemo še katerega?

  • Share/Bookmark

Vožnja po snegu

Sem eden tistih ljudi, ki imajo radi zimo in sneg. Sicer ne maram mraza, ampak pozimi je SNEG! Pa ne zaradi tega, ker smučam, ker ne (se pa pripravljam že nekaj časa), ampak ko pada sneg, pada tudi na cesto. In če pada ful, se sneg ceste prime. In zasneženi cesti dodaš še avto z zimskimi gumami (po možnosti na zadnji pogon) in zabava, zaradi katere imam rad sneg, je tu.

Še nikoli se nisem pritoževal nad cestno službo, zakaj se mimo moje hiše vsakih 5 minut ne peljeta dva pluga in streseta tono soli. V bistvu še raje vidim, če jih sploh ni. Z avtom na snegu pa uživam v dveh stvareh. Prva je seveda lastnost snega, ki je drsnost in zato nekateri ovinki postanejo zelo zabavni, še več zabave pa je na praznih parkiriščih, kjer edinokrat v letu tudi ročna dobi svoje delo. Druga stvar je pa opazovanje drugih, seveda tistih, ki zime ne marajo ravno iz teh razlogov. Ne vem zakaj, ampak res z veseljem gleda druge udeležence v prometu, ki se matrajo in matrajo po zasneženih klancih, ovinkih, križiščih in nikakor niso kos razmeram.

Verjetno je moje veselje v vožnji po snegu povezano z veseljem do vožnje, saj v snegu res do izraza pridejo občutki in preciznost pri vožnji. Zelo rad namreč raziskujem, kako se avto obnaša ob različnih manevrih, kje so meje oprijema, kako hitro se da voziti po celem snegu…in hkrati opažam, kako zelo brez občutka je večina ostalih udeležencev. Spomnim se lanske zime, ko sem se nekega večera vračal iz Ljubljane in je bilo na cesti okoli 10cm celega snega in je cestna očitno res zaspala. Avtomobili so iz križišč poplesavali kot na drift tekmovanju, na avtocesti pa se ni našel osebek, ki bi vozil hitreje od 50. Sam sem celotno avtocesto prevozil z 80. In to ne z najboljšimi gumami, torej bi se dalo tudi hitreje. Ne vem, kako je lahko človek tako brez filinga. Ali pa se samo bijijo še samih sebe. Ista zgodba je tudi v dežju. Zelo dobro se čuti, kdaj je avto tik pred splavanjem.

No, pa da ne bo zvenelo, kot da sem najhujši Loeb med mladinci, seveda v snegu vozim počasneje in skoncentrirano, prilagojeno na razmere. Samo v nekaterih ovinkah, kjer ni nikogar, nobene ograje ali drevesa, me premami “dirkaška” žilica in vržem avto malo pošrek. Ali pa ko grem zvečer iz praznega parkirišča iz službe. Sicer pa v tem ne vidim nič slabega, le krepitev vozniškega znanja in obvadovanja avtomobila. Kajne?

  • Share/Bookmark