Arhiv za mesec Julij 2008

Treningi varne vožnje

Že dlje časa razmišljam, da bi se udeležil enega od teh dogodkov. In verjetno se ga tudi bom, ko dobim prvo počitniško plačo. Še vedno pa ostaja dilema, na kater trening. Izbiram med BMW-jevim in Kuzmičevim treningom.

Na Kuzmičevem treningu varne vožnje sem sicer že bil enkrat, vendar samo kot gledalec. Moram reči, da se na teh treningih veliko naučiš, tako teorije kot tudi prakse. Naučiš se, kako reagirat v nevarnih situacijah, takih realnih, ki res obstajajo na cesti. Zato bi tak trening priporočil vsakemu, ki ga kolikortoliko zanima, kako vozi. Oziroma po mojem bi moral biti tak trening kar obvezen.

Na teh treningih je poudarek na elementu vožnje, ki je največji krivec za večino nesreč in je tudi najbolj zahteven. To je zaviranje. Večina nesreč se zgodi ravno, ko je treba zavirati in se umikati. Med samo hitro vožnjo se malokdo razbije. Ko pa je treba hitrost nenadno zmanjšati, pa večini odpove vse znanje. Zato se na teh treningih uči najprej samo ocenjevanje, kdaj je treba zavirati, potem tudi zaviranje v sili in izogibanje oviri (z in brez ABS), v nadaljevalnih tečajih pa tudi zaviranje v ovinku. Poleg tega učija tudi nekaj osnov, ki vam že lahko olajšajo delo v kritičnih situacijah, kot je recimo preprijemanje volana in lovljenje prekrmarjenega avtomobila.

Seveda vam vse to da le osnovno znanje, da boste pa v kritičnih situacijah res ravnali tako razumno in pravilno, pa potrebujete veliko prakse. Ampak prakse v pravem prometu. Šola lahko nauči le, kako pravilno ravnati. Da pa boste res tako ravnali, pa ni šole. Zame bo ta trening samo prva stopnička. Namen imam nekoč opraviti vse nadaljevalne tečaje in tudi trening za off-road vožnjo, vse skupaj pa bi zaključil z BMWjevim dirkaškim treningom, kjer vas za 1000€ za dva dni peljejo v Salzburg na dirkališče, kjer se učite pravega dirkanja v M3.

Je pa zanimivo, da so večini taki treningi brezvezni. Zakaj tako mislijo ne vem, vem pa, da se motijo. Zelo zanimivo je bilo recimo, ko sem nekoga vprašal, če bi šel na osnovni trening varne vožnje, pa mi je odvrnil ravno s tem odgovorom, da je brezveze. Ko pa sem ga vprašal, če gre dirkat z M3, je pa z veseljem odvrnil: “ja, to pa itak”. Čudno. Morda pa misli, da že vse zna (vprašani ima namreč izpit nekaj mesecev) in gre lahko že dirkat.

  • Share/Bookmark

Auto Bild

Slovenska verzija nemške avtomobilistične revije je sicer prišla k nam že dobro leto nazaj, vendar jo šele po toliko pretečenih številkah lahko ocenim.

Auto Bild je edina stvar, na katero sem bi kadarkoli naročen. Našel sem jo povsem po naklučju, ko je bila kot promocijski izvod zapakirana zraven neke druge revije. Revija me je tako pritegnila, da sem jo kot prvo, odkar berem avtomobilske revije, prebral v celoti. Takoj po tem sem se na revijo naročil, vendar sem kljub temu nekaj prvih številk zamudil. Zame je ta revija najboljša od avtomobilskih, kar jih premore slovenski trg. Bi pa rad enkrat v roke dobil tudi britansko revijo Top Gear, vendar je na žalost zelo težko dobavljiva.

Auto Bild je dobra revija predvsem zato, ker je večina člankov le prevod nemške izdaje. Nemci pa se, kot vemo, avtomobilskih stvari lotijo zelo resno in zanimivo. To ni zgolj testiranje avtomobilov, ampak tudi testi drugih stvari, ki so povezani z avtomobilizmom in jih večina ljudi zanemarja oziroma sploh ne vejo, da obstaja. Tako je bil naprimer v prejšnji reviji test zračnega upora na številnih avtomobilih, še prej primerjave med dizli in bencinarji, hrup avtomobilov, zadovoljstvo pri vožnji, razlike med tovarniško porabo in realno… Taki testi naredijo revijo zelo zanimivo in polno uporabnih informacij. Sicer je tudi nekaj suhoparnih testov posameznega avtomobila, vendar v večini prevladujejo primerjevalni testi. Tukaj pa se skriva edini minus revije. Ki pa niti ni tako majhen.

Saj nekatere primerjave so dobre, recimo med M3 in RS4, med Boxsterjem in TTjem itd., vendar pa je velik poudarek na avtomobilih srednjega razreda. To seveda ni slučaj, saj so Nemci ravno v tem razredu najmočnejši, še posebej Volkswagen. Zato ni presenetljivo, da v skoraj vsakem testu nastopata tako Passat kot Mondeo. Še manj presenetljivo pa je to, da prav vedno, ampak vedno zmaga eden od njiju. Moti me tudi to, da je tisti novi avto, zaradi katerega so sploh naredili test, skoraj vedno zadnji. Naprimer v zadnji številki, ko so primerjali Hot Hatche (Golf GTI, Civic R, Megane RS…), je kljub očitnemu navdušenju testnih voznikov nad Civicom zmagal Golf. Zmagovalca pa določi neka tabela z nekimi točkami na koncu vsakega testa, za katero itak samo avtorji vedo, kako so jih razdelili. In seveda jih vedno tako, da ja zmaga domači proizvod.

Ta minus včasih precej najeda, je pa kljub temu v reviji veliko zanimivosti in reportaž, da se revijo na koncu vseeno splača kupiti in brati.

  • Share/Bookmark