Arhiv za mesec Junij 2008

Top Gear is back!

Kot vsak večji avtomobilski zanesnjak sem tudi sam velik fan ekipe iz britanske avtomobilistične oddaje Top Gear. In na moje veliko veselje bo danes drugi del enajste sezone.

Ekipo Top Gear sestavljajo trije britanski novinarji in televizijski voditelji, ki jih seveda zanimajo avtomobili. Oddaja je sestavljena iz bolj ali manj resnih testov in predstavitev avtomobilov, neresnih novic in včasih povsem neresnih challengev. Da pa je vesel tudi BBC, ki to oddajo dela, pa morajo v vsakem delu gostiti eno znano osebnost, ki se pomeri na stezi v razumljivo cenjenem avtomobilu (Chevrolet Lacetti).

Prvi in glavni od trojice je Jeremy Clarkson (Jezza), ki ima v oddaji vlogo nekakšnega egoističnega vsevednika. Seveda prav on testira večino športnih avtomobilov in tiste najboljše. Drugi je Richard Hammond (Hamster), ki ima vlogo majhnega, temperamentnega geja. On sodeluje pri vsemu, kjer se kaj razbija. Kot zadnji pa je James May (Captain Slow), ki se predstavlja kot, umirjeni, elegantni in staromodni dolgolasec. On testira tiste bolj luksuzne in umirjene avtomobile. Slovi pa kot zelo počasen voznik (od tu tudi nadimek), v challengih pa vedno zamuja in se izgublja. Poleg njih pa je v ekipi še nekdo. Skrivnostni The Stig. On je zadolžen samo za postavljanje hitrih časev na testni stezi. Njegova prava identiteta širši javnosti ni znana, v oddaji pa ga obravnavajo kot stroj. Niti ga ne vidimo (vedno ima čelado), niti ne govori. Kljub temu pa se že ugiba kdo to je, oziroma nekateri celo pravijo, da je to več oseb. V novi sezoni pa se je predstavil nov član: Top Gear Stunt Man. V vsake delu bo izvedel en nenavaden stunt. Tudi njegova identitea je še neznana, vendar se ne skriva za čelado, tko da ga bo kmalu nekdo prepoznal.

Sam koncept oddaje je zasnovan predvsem na humorju, zato se večino časa le norčujejo iz stvari. Malo bolj resni so le testi, zato lahko koga ta oddaja odbija, ker ni dovolj resna. Ampak meni je naravnost fantastična. Kljub vsemu pa so naredili tudi nekaj povsem resnih stvari: vsako leto delajo največjo raziskavo zanesljivosti avtomobilov na svetu, kot prvi na svetu so prišli z avtomobilom do severnega pola, kot prvi so prevozili največje slano jezero na svetu v Bocvani (in to z navadnimi 2WD avtomobili), izbrali so The best driving Song, v kateri je sodelovalo na milijone ljudi, njihovo resno mnenje o avtomobilih pa ima veliko težo v javnosti.

Oddaja, v kateri se resnih stvari lotijo resno na zabaven način. Priporočam vsem, ki še niste gledali.

  • Share/Bookmark

VN Francije ali F1 sux

Osma dirka Formule 1 je za nami, razplet dirke pa mi ni najbolj všeč, še manj pa končni vrstni red pri vrhu. Zopet smo gledali precej monotono dirko, ki jo je zopet dobila napačna ekipa. Pri tej dirki pa res ni bilo omembe vrednega trenutka. Prvo uvrščena po kvalifikacijah sta takoj pobegnila naprej in tudi zmagala. Tekma tako ne more biti bolj dolgočasna, tisti na sredini pa tudi niso poskrbeli za nič razburljivega. Niti enega trka, nič. The wonder Kid a.k.a Hamilton pa se je tudi bolj ko ne usral tam zadaj. Po tanovem sedaj tudi ni več mojega favorita Sata, zato sedaj navijam za Kubico, ki pa se na tej tekmi ni uvrstil ravno dobro, pa tudi Heidfeld se bo moral precej bolj truditi, če hočejo, da BMW osvoji tudi konstruktorski naslov.

Sem pa danes ob gledanju te dirke ugotovil, kako nadvse bedna je Formula 1. In to naj bi bila kraljica motošporta. Kraljica my ass. Res ni bolj bednega in dolgočasnega motošporta. Vrstni red se od začetka do konca komaj kaj spreminja, na vrhu se sploh ne (ko da je važno, ker Ferrari zmaga), ni niti enega trka, ob edini borbi na dirki (Hamilton na začetku) pa le-tega zaradi sekanja ovinka kaznujejo. Ovinek pa je seveda sekal zaradi borbe. Pa sploh mi grejo teli komisarji in pravila na kurac. Kaznujejo tam, kjer nič ni, pa skos se neki matrajo dirkanje narediti varno. WTF!? Varno? Pa od kdaj bi dirkanje moglo biti varno? Ravno to je eden od največjih čarov motošporta – nevarnost. Ampak po drugi strani pa so dirkačem prepovedali TC. Res sta vse zjebala tist pajac grd od Ecclestona pa un nacist Mosley. In iz današnjih šoferjev sta nardila zmeneta, ne pa dirkače. Vso elektroniko ven, ročne menjalnike nazaj. Zato so pa bila zlata leta motošporta osemdeseta. Za vse športe, ne samo za F1. Takrat ni bilo nobenih omejitev, ekipe so naredili stroje, kakršne so le mogli, vozniki pa so bili res pravi mojstri volana. In to je bil pa potem največji čar: kdo ima največ jajc? Kdo si največ upa reskirat? Tisti je bil potem heroj. Ali pa se je ubil. Samo jebat ga, tako pač je. To so že ekstremni športi. In noben ekstremni šport ni varen. Ravno zaradi tega pa obstaja. In danes hočejo narediti varno nekaj, kar mora biti nevarno. V 80ih so lahko govorili o kraljicah in kraljih motošporta. Takrat je bilo to užitek gledat. Danes so pa samo še neka pravila pa komercializacija. Zato danes sploh ne moremo govoriti o kraljici. Pa tudi če bi, F1 sigurno nima nič zraven.

Aja, pa še nekaj mi gre na živce. Zakaj se morajo zaostali za krog umikati? Kot da oni pa ne dirkajo. Da so samo za to zraven, da je mal več gužve. To pa ni važno, če si recimo hoče Nakajima prvoziti nekaj porednosti pred postanki. Ne, on se mora umakniti bogovom. Kot da tiste slabše ekipe pa ne dirkajo med seboj. Pa tudi velikokrat se prehitevajo. Ampak ne, mi moramo gledat Masso z 20 sekundami prednosti, kako kroge nabija.

  • Share/Bookmark

Ženske za volanom

Še ena tema, ki je povzročila že veliko prepirov. Moški ves čas povdarjamo, da smo v splošnem boljši vozniki, ženske pa to za nič na svetu ne priznajo. Pa čeprav dejstva govorijo proti njim.

Tudi sam sem mišlenja, da večina žensk pač enostavno ni za volan. Pa to ni nek staromoden kliše, ampak so me v to prepričale izkušnje. Izkušnje z ženskami na cesti namreč.

Kdo se bo na ozki cesti pripeljal po sredini? Največkrat ženska. Kdo te bo izsili in te potem tudi oviral? Največkrat ženska. Kdo sploh nima pojma o parkiranju? Res je, največkrat ženska. Zakaj povsod največkrat? Ker se seveda najdejo tudi taki moški. Če jim lahko tako rečem. Ženske so res mojstrice bližnjih srečavanj. Najprej so pripelje čisto po sredini, potem se pa se še umika ko da ima tovornjak. Zelo kritična točka je tudi parkiranje. Zares velika večina, ki jih jaz gledam, nima pojma o stvari. Nekatere še na naprej falijo boks, tudi po popravljanju pa avto še vedno ostane na črti. Da ne govorim, ko je treba parkirat do kakšnega robnika. Sicer ženske vedno vozite tako na široko, kot da bi imele tovornjak.

Jaz pa mislim, da za to razliko med moškim in žensko obstaja povsem logična razlaga v povsem osnovnih naravnih stvareh ženske. Kakšno teoretično znanje je potrebno za dobro vožnjo? Fizika, mehanika in strojništvo. Vemo pa, da te tri stvari niso ravno priljubljene pri ženskah. Vsaj po število žensk na strojnem faksu recimo. Ob pomanjaknju fizikalnega in mehanskega znanja pa je seveda vožnja precej otežena. O vožnji sami nimate pojma, ampak samo vozite tako, kot so vas pač naučili. Zaradi tega ste seveda mrzle ob prvi nevarni situaciji. Za vaše tovornjakarsko ovinakrjenje pa je kriva prostorska orientacija. To je mislim da tudi splošno znano, da imate ženske slabšo orientacijo od moških. Zato tudi taka vožnja na široko in parkiranje čez dva boksa. Ker pač enostavno slabo ocenjujete dejansko oddaljenost od stvari.

Drug problem, ki sem ga opazil zadnje čase, so pa ženske, ki hočejo kao nekaj izstopati. To so predvsem mlajše predstavnice voznic, ki se jih v avtu komaj vidi, imajo sončna očala čez pol glave, včasih tudi glasna glasba, na avtocestah terajo tiste Twingote 150 in sploh vozijo za svoje sposobnosti prehitro. Take so pa res bruh in upam, da jih čim manjkrat srečam.

Ženske pa ste vzrok tudi ogromnemu povečanju avtomobilov na cesti. In posledično tudi prometnih nesreč. Včasih so vozili samo tisti, ki so v tem uživali ali pa so se res morali voziti z nekim vzrokom. Danes pa je imeti izpit že kar trend, pa čeprav ni niti najmanjše potrebe za to. Potem se pa začnejo brezvezna fijakanja okoli in s tem oviranje tistih, ki res nekam morajo. Letala vozijo recimo samo tisti, ki jih to zanima. Če bi bilo isto z avtomobili, bi bila cesta eden najlepših krajev. Pa koliko je pilotk in koliko voznic? Pa oboje zahteva isto znanje in sposobnosti.

Pa še glede nesreč: statistika naše policije sicer pravi, da je povzročiteljev moških, ampak te statistike itak lažejo v vseh možnih pogledih. Ženske povzročite veliko tistih manjših nesreč, ki se v statistikah ne obravnavajo tako podrobno. Podrobno se obravnava le nesreče s smrtnim izidom ali težko poškodbo. Tam ponavadi avtomatično določijo za povzročitelja tistega, ki je šel prehitro. To pa je ponavadi moški, ki ga je v prehitevanje primorala ženska. Ampak ta tretja oseba, ki je dejanski povzročitelj nesreče, se v preizkavah seveda ne upošteva.

No, pa da ne boste mislile, da ste samo ženske take. Tudi precej moških se najde, ki so obupni. Ampak tam je poleg neznanja lahko tudi arogantnost. Kategorija zase so pa itak penzionisti, ki so sploh katastrofa.

Pa da ne bom zdej izpadel kot en šovinist. Zelo rad imam žensko družbo, ampak na žalost ne za volanom.

  • Share/Bookmark

Kako kupiti nov avto?

Tudi najbolj slovenceljski Slovenec bo po 7 letih želel zamenjati svojega rdečega Clia dizel, takrat pa se pojavi vprašanje, kaj sedaj kupiti. Ker je to precej tisočakov vredna naložba, se seveda vsi želijo prepričati in pretehtati vse možne kombinacije, saj si mora kupiti pravi avto, da bo lahko normalno z njim preživel še 7 let.

Veliko tem se na forumih pojavlja na to temo, zato bom napisal kratek vodič, kako si kupiti pravi avto. Tokrat bomo kupovali nov avto, naslednjič pa še rabljenega. Kjer je malo več dela.

Predpostavimo, da avto kupujete glede na potrebe, ne zaradi užitka. Slednjih je precej manj, itak pa taki ponavadi sami znajo kupiti pravi avto.

1. Potrebe: dobro razmislite, za kaj vse boste avto potrebovali. Če ste recimo sami s ali s partnerjem, bodo zadostovali že navadni hatchbacki ali limuzine. Če imate družino z majhnimi otroki, se je smiselno ozreti po karavanih. Za zares veliko družino s psom, ki veliko potuje, so enoprostorci oziroma kombiji, tisti, ki dajo tudi nekaj tudi na varnost, pa SUVji. Če živite nekje v težje dostopnem območju, je edina logična izbira terenec ali vsaj nekaj s 4×4 pogonom. Če veliko prevažate tovor, pa imate prave kombije ali poltovrnjake. Ko določite vse potrebe, ste že nekako usmerjeni v nek segment vozil. Ob tem mislite tudi na okvirno ceno, kakršno ste si zamislili, da veste, kateri razredi so vam sploh dostopni.

2. Razred: z določitvijo potreb ste končali v dveh ali treh segmentih. Zdaj je že čas za bolj podrobno izločanje vozil. Če imate recimo družino z majhnimi otroki, imate sedaj na voljo karavane, enoprostorce in SUVje. Zdaj je že porebno gledati na to, ali potrebujete 7 sedežev, velik pritljažnik, prostor za psa… Če imate več kot tri otroke, so torej karavani izločeni, vendar pa previdno, če nimate toliko otrok. Namreč čeprav enoprostorci izgledajo večje kot karavani, so nekateri karavani bolj prostorni in bolj prilagodljivi.

3. Cena: na tej točki imate že točno izbran razred vozila. Sedaj je potrebno postaviti ceno, kakršno ste še pripravljeni plačati. Ob tem imejte vedno v mislih tudi opremo, saj so nekateri avtomobili lahko precej cenejši od konkurentov, vendar so slabo opremljeni, z dodatno opremo vred pa je cena višja od osnovne konkurentove. Ko določite ceno, ste izbiro skrčili le še na pol razreda, saj vsi, ki presegajo vaše finančne zmožnosti, odpadejo. Če gledato sredino razreda, pa verjetno tudi najcenejši odpadejo.

4. Všečnost: mogoče malo smešna točka, ampak vedno kupujte avto, ki vam je všeč. Avto bo samo vaš in vi ga boste uporabljali, zato poskrbite, da si boste kupili nekaj, kar vam bo všeč in se boste v njem dobro počutili.

5. Znamka: nekateri nakup pogojujejo tudi z znamko, ampak raje dajte možnost vsem, sploh če z neko znamko še nimate izkušenj. Lahko pa neko znamko izločite, če imate z njo že slabe izkušnje. Ne verjamite pa tudi vsega, kar vam drugi rečejo glede znamk in zanesljivosti. Tudi Toyote crkujejo. Je pa nekaj stvari, ki se ločijo poznamkah: rezervni deli za nekatere avtomobile so lahko dragi, če je prodajna veriga neke firme slabo razvita pri nas, se boste morda morali daleč voziti na servis… Pa še to: redek avto boste potem težje prodali.

6. Uporabnost: na tej točki si greste avto že v živo pogledat. Med izbranimi modeli primrjajte njihovo notranjost, prilagodljivost in uporabnost. Seveda glede na svoje potrebe. Preverite velikost pritljažnika, prostornost v kabini, enostavnost uporabe notranjosti (podiranje sedežev, višina nakladalnega robu v pritljažniku, odlagalni predali, uporaba elektronskih dodatkov…), uporabnost in dostopnost armaturne plošče, položaj za volanom, preglednost iz vozila… Preglejte res vsak centimer avtomobila, saj vas bodo razne malenkosti, ki ste jih pri ogledu zgrešili, kasneje zelo motile.

7. Oprema: pri vseh konkurentih tudi preverite, kakšne pakete opremo ponujajo in za kakšno ceno. Ponavadi se najbolj splača vzeti nek srednji paket, saj največkrat ponujajo že veliko (precej več od osnovnega), od osnovnega paketa pa so dražji le za par evrov. Najvišji paketi opremi so precej dražji in ponavadi vsebujejo samo tako opremo, ki je ne potrebujete nujno. Če pa kljub srednjemu paketu še vedno nekaj nujno rabite (recimo ESP), pa to še vedno lahko posebej doplačate. Ta točka je ponavadi zelo pomembna in tudi prelomna za odločitev za točno določen model. Vseeno je bolje imeti avto, ki je bolje opremljen in je cenejši kot pa konkurenta, ki samo bolje zgleda.

8. Motor: po vsem osnovnem selekcioniranju so sedaj na vrsti tudi tehnične plati avtomobila. Sedaj imate že nekaj točno določenih znamk in modelov, pri katerih primerjajte pogonske agregate. Najprej se odločite, ali je za vas boljši dizel ali bencinar. Današnji trendi sicer narekujejo dizle, ampak pri vsem tem kalkuliranju porabe upoštevajte tudi to, da so dizli v povprečju 2.000€ dražji od enakovrednih bencinarjev, da imajo turbine, ki ob nepravilni uporabi crknejo, nove pa stanejo od 2.000€ naprej. Tudi servisi so dražji v povprečju za 200€, vedno manjša pa je razlika v ceni med nafta in bencinom. poleg tega pa dizel sploh nima manjše porabe, če ga ne vozimo pravilno, bolj občutljivi pa so tudi glede vzdrževanja. Druga stvar pa je moč. Družinskega avta verjetno ne boste kupili za dirkanje, zato razni močni bencinarji odpadejo. Razen če ste vseeno bolj športno naravnani. Smiselna izbira je torej srednji bencinar ali dizel. Če delate veliko dolgih razdalj (več kot 30.000 km na leto), vsekakor dizla, če pa boste avto v glavnem uporabljali za razvoz otrok v šolo, nakupe in druge opravke, pa bencinarja. Ne kupujte pa podhranjenih motorjev. V tako težkem in velikem avtu so šibki motorji prava mora.

9. Barva: zadnji korak pri nakupu vozila pa je še barva. Pri barvah pa je vse odvisno samo od vašega okusa, saj ni boljše ali salbše barve. Je pa vseeno nekaj dejstev, ki bi lahko vplivale na izbiro barve. Na svetlih barvah  se pozna vsaka umazanija, medtem ko so temne in črna “odporne” na umazanijo. Sa pa zato vsake najmanjše poškodbe hitreje opazne. Pa še to: za najbolj varno barvo velja srebrna.

10. Prodajalec: ko imate točno izbran avto, pa morate izbrati še prodajalca oziroma avtohišo. Zelo pomembno vlogo pri tem igrajo možnosti financiranja, saj vsaka avtohiša ponuja drugačne možnosti financiranja. Pri vseh prodajalcih izbranega vozila se pozanimajte o pogojih in izberite za vas najugodnejšega. Od prodajalca do prodajalca pa so odvisne tudi čakalne dobe (na čakalno dobo vpliva tudi izbrana barva!), zato se pozanimajte, kdo vam lahko najhitreje in najceneje proda avto. Nekaj pa pri izbiri doda tudi ustrežnost in prijaznost zaposlenih.

Tako, če upoštevate teh 10 korakov, boste skoraj zagotovo zadovoljni s svojim nakupom. Morda sem kaj spustil, ampak glavne stvari so omenjene. Nalašč sem izpustil garancijo, kar je za nekatere pomemben faktor, ampak jaz mislim, da ne more odločilno vplivati na nakup.

Upam, da vam bo tale vodič kaj koristil pa srečno nakupovanje.

  • Share/Bookmark

Prometna varnost

Ja. Kako že izrabljena in do nedavnega še zelo žgoča tema. Po skoraj letu dni aktivnega udejstvovanja v prometu (to pomeni vožnja) sem tudi sam že videl in presodil stanje na naših cestah. In lahko rečem, da je večina voznikov obupnih. In to ne glede na spol.

Če začnem s stvarjo, ki je vse te polemike pravzaprav sprožila. To so nove kazni za prometne prekrške. Ki so z eno besedo navaden bullshit. Kaj je cilj tako visokih kazni sicer ne vem, vem pa, da zagotovo ni zvišati stopnjo varnosti na cestah. Višje kazni še nikoli niso bile učinkovite in nikoli ne bodo. To vedo že vse države, razen najbolj evropske Slovenije. Zakaj še tukaj ne posnemamo severnih in zahodnih sosedov?

No, sam že dlje časa govorim, da je problem prometne (ne)varnosti v samih temeljih. Torej v poučevanju že od najmanjših otrok do načina učenja avtošol. Ker to, kar učijo danes v avtošolah, je res katastrofa. V bistvu učijo ravno tak način vožnje, ki zmanjšuje varnost. Po mojem mnenju bi moral biti obvezn del opravljanja vozniškega izpita tudi uspešno opravljen tečaj varne vožnje, med vožnjo pa bi morali učiti dinamičnosti in prilagodljivosti. Mislim, da bi se sam odnos s takim načinom učenja in že prej večletnim vcepavanjem v glavo o prometu do le-tega precej izboljšal, posledično pa bi se izboljšala tudi varnost. Že od malega je treba ljudi učiti, da cesta ni tvoja, da je tam veliko različnih ljudi, ki jih je treba upoštevati in spoštovati in se prilagajati. Cesta pač ni kraj, kjer bi vsak nekaj delal samovoljno, ignorantsko do drugih.

Lep primer tega je parkiranje. Zame je višek breobzirnosti, da parkiraš, kakor ti pač pade. Napol na cesto, čez dva boksa, na črto… Tak vozink kaže slab odnos do sebe in do drugih in med vožnjo je zagotovo isti. Je pa potem še druga skupina voznikov, ki niso brezobzirni, ampak samo preprosto preleseni za volan. To so taki, ki parkirajo čez dva boksa, grejo okoli avta pogledat, kako so parkirali in nato odidejo. Potem da ne govorim, kako to vozijo. Sam se skoraj dnevno prebijam skozi center Tržiča, ki je ozek in nepregleden. Lesenega voznika takoj prepoznaš po tem, da ti pripelje po sredi ceste, se tam ustavi in počaka, da nekako prideš mimo. Potem zelo na živce mi grejo tisti, ki se vključujejo na glavne ceste. Večina ljudi izkoristi zelo malo lukenj (saj veste, tiste male luknje, ko lahko hitro potegneš), ko pa se končno vključijo, pospešujejo zelo počasi, ker je to ekonomično. Pa tudi motor se matra, če menjaš pri višjih vrtljajih (to je za njih od 3000 naprej). Vsaj tako pač mislijo. S tem jih seveda tisti zadaj dohitijo in morajo vsi zavirati, kar lahko povzroči nalet. Moram povedat, da se meni še nobeden nikdar ni niti približal, ko sem na prometni cesti izkoriščal luknje. Jaz vedno pospešujem skoraj na polno v takih primerih in skušam čimprej dosči hitrost predsabo vozečega. Kar pa v 190 konjskem avtu ne traja dolgo. Tudi na AC ponavadi na polno pospešim do 150, 160, da prehitim celo grupico cliotov in se lahko sam umirjeno vozim, ne pa da s 130 v gužvi dohitevaš enega, ki gre 110, tebe pa že prehiteva nekdo, ki gre 132. So pa posebni mojstri tudi na AC. Navada je recimo, da se že vsaj 500 metrov pred tistim, ki ga boš prehitel, postaviš na prehitevalni pas, s tem, da hitrosti ne zvišaš niti za kilometer. Se mi je že zgodilo, da je nek kombi z 90 km/h prehiteval tovornjak, ki je šel 85. Seveda so ga dohitevala vozila in vsak se je postavil že na prehitevalni pas. Na koncu se je po desnem pasu vozil tovornjak sam, na levem pa je bila kolona dolga vsaj kilometer, ki je počasi prehitevala tovornjak. In če bi bilo po moje, bi pri prehitevanju po desni kazen dobil tisti, ki je bil prehitevan. Ker če te je lahko nekdo prehitel po desni, je bil prostor tudi, da bi se ti tja umaknil.

Tako da stanje je kar zaskrbljujoče in nek strog zakon ga niti približno nebo rešil. Da se to reši, bo pač potrebno počakati, da na vodilne stolčke pride nekdo, ki se res spozna na stvari in pozna rešitve. Ne pa nek Žerjav, ki še ve ne, kater služben avto so mu dali. Je pa poleg slabe kulture problem tudi v slabo vzdrževanih cestah.

V glavnem, po mojem mnenju je problem prmetne varnosti v odnosu do prometa. To bi se zelo učinkovito rešilo z vzgajanjem kulturnosti in prilagodljivosti že od malega.

  • Share/Bookmark

I’m back

Jap, po daljšem premoru sem spet dobil voljo, da kaj lepega napišem. Od moje zadnje objave, ki govori o narejenem izpitu, je minilo že več kot pol leta in je spet čas, da sedaj že kot voznik irazim svoje mnenje o avtomobilski problematiki.

Zdaj je ravno maturitetno obdobje, torej ni veliko dela za šolo, malo resneje pa bo postalo oktobra, ko bom kot mali brucek prestopil prag strojne fakultete. Tam bo naslednje leto že bolonjski način (3 leta), tako da ne vem sploh, kaj pričakovati. Imam pa v načrtu po prvi stopnji že nadaljevati z drugo stopnjo, smer prometna varnost. Tako bom dobil tudi uradno potrdilom, da se bom lahko delal pametnega o prometu :D

No, ampak pustimo to. Torej izpit imam že skoraj leto dni, prevozil pa sem že nekaj krepkih tisočakov in to v precej različnih avtomobilih. Najprej z zadaj gnanim, zelo kratkim terencem, zdaj pa s 190 konjskim kupejem. Občasno vozim tudi povsem nov, čisto navadni hatchback (Auris), kakor se prevaža večina Slovencev. Moram povedati tudi, da sem 70% kilometrov naredil ali v dežju, snegu, ponoči ali v kombinaciji vseh treh. Glede kakšnih karambolov še niti blizu nisem bil, sem pa Peugeota enkrat na parkirišču z ritjo mal zadel. Ampak se ne vidi nič sploh. Je bilo pa to na eni prvih voženj s tem avtom, tako da še nisem bil navajen dolžine.

O izkušnjah na cesti bom pa pisal naslednjič. Lahko pa povem, da niso najlepše.

  • Share/Bookmark