Arhiv za mesec Avgust 2007

Izpit za avto! – tretjič

Naj že na začetku povem, da sem imel danes spet prvo izpitno vožnjo in sem uspešno opravil. Tako se je končno zaključila moja trilogija o izpitu.

Dan se je začel že ob desetih, ko sem vozil še zadnjo uro pred izpitom. Potekala je zelo dobro, ker večino pozornosti sploh nisem posvečal temu, kako gre vožnja, ampak sva z inštruktorjem raje razglabljala o dogodkih v svetu avtomobilizma. Ob enajstih sem se lepo parkiral pred izpitni center in počakal spoštovanega gospoda iz izpitne komisije. Sama vožnja je potekala precej običajno, le enkrat sem zgrešil smer v križišču, kjer bi moral zaviti na avtocesto, ampak na srečo je bil naravnost čez par 100 metrov rondo. Sem pa drugače imel veliko sreče. Najprej s tem rondojem, potem se moral obrniti na primernem mestu ravno tam, kjer sem obračal dan prej, pa še dež je padal cel dan, tako da ni bilo nobenih pešcev in kolesarjev. Zanimivo je to, da na celi vožnji nisem nikoli parkiral – ne bočno in ne vzvratno. Pripombe so bile edino čez nekaj pogledov. Ne da nisem, ampak da bi lahko bolj pogledal. V glavnem nič posebnega ni ta glavna vožnja. Če si sproščen in voziš kot prej 20 ur, sigurno narediš. Ura pa itak mine še enkrat prej kot navadna. Čeprav v bistvu sploh ni ura, ker sama vožnja traja dobre pol ure. Aja, ure sem po tistem še tri naredil, tako da sem jih skupaj imel……26? 27? V bistvu sploh ne vem.

Se pa stvari precej spremenijo potem, ko dobiš tisti potrdilo, kar se tiče vožnje. Mislim, da samo s tistim papirjem postaneš 2x boljši voznik, ker zelo dobro vpliva na psiho, ker se res počutiš kot voznik in samemu sebi verjameš, da si sposoben voznik. Se pa prava šola seveda šele začenja. Ampak bi še šlo, če se nebi fotri zmeram zraven tišal, zato da ti je potem bolj v škodo kot v pomoč. Ampak tako pač je. Sej po maturi itak svoj avto dobim, potem bom pa res že pravi voznik.

Moram pa še povedat, da bom kljub vsem slabim izkušnjam in slabi volji malo pogrešal te ure. Ničveč vožnje po enih in istih ulicah 100x, ničveč zajebancije, ničveč mojega Golfa… Amapk sem vseeno vesel, da je končno konec tega. Konec zapravljanja, konec birokracije… Vsaj za nekaj časa.

  • Share/Bookmark

Norenje Vs. Hitra vožnja

Velikokrat so že potekale debate na temo hitrosti in vožnje. Na eni so strani so tisti ta “normalni” vse označevali za norce z majhnim egom ali tičem, na drugi strani pa so “norci” vedno ponavljali, da ne gre za norenje, dokler se niso naveličali odgovarjati. In tako se je pogovor končal tam, kjer se je začel. Kakšna pa je resncia?

Med besedo norenje, ki jo uporabljajo “normalni”, in hitro oz. dinamično vožnjo je velika razlika. Nori nekdo, ki vozi (pre)hitro, vendar take vožnje ne obvlada. Taki ponavadi res le iščejo pozornost. Ampak v isti koš pa mečejo tudi hitre voznike, ki vozijo (pre)hitro in to obvladajo. Taki zagotovo ne vozijo tako zaradi majhnega ega, ampak ponavadi zaradi užitka ali pa imajo pač tak tempo vožnje. Tisti, ki norijo so res nevarni za okolico, ker pač nimajo znanja, ampak na žalost se v isti koš meče tudi tiste druge, ki so dejansko ravno toliko nevarni kot drugi, saj vedo, kaj delajo. Na žalost jih na cesti težko ločiš, zato nekdo, ki “kontrolirano pridrvi” mimo hiše, avtomatsko in po krivici dobi oznako norec. Seveda to tisti “normalni” ne zastopijo in niti nočejo zastopiti. Za njih je pač vsak, ki jih prehiti na AC, norec. Ali pa na magistralki, ko se peljejo že dinamičnih 100. Enostavno ne zastopijo, da nekateri v hitri vožnji uživajo in zato vozijo hitro, pa če jih kdo opazi ali pa ne. In dejansko so tisti previdneži bolj nevarni na cesti. Tako pač je resnici, pa čeprav se “normalni” ne bodo nikdar strinjali in se bodo vedno kregali. Oni raje določajo, kdo je nevaren, čeprav so sami še bolj nrvarni kot pravi norci. Ker enostavno ne zastopijo, da se avto da voziti tudi hitro in varno.

V glavnem, eno je, če hitro vozi nekdo, ki ne zna. To je res noro, zato se reče norenje. Tisti, ki pa hitro vozi in to zna, pa ni noben norec. Zatorej malo pomislite, ali je tisti res norec, ki vas je ravnokar prehitel z 200 na AC ali šel mimo vaše hiše 100 namesto 50.

  • Share/Bookmark

Jebemti birokracijo

Včeraj sem se prvič bolj resno srečal z birokracijo, ki me je že takoj ob prvem stiku zelo lepo zajebala.

V glavnem, včeraj naj bi imel glavno vožnjo. In ob desetih lepo pridem v Kranj, dobre volje, odpeljem še eno uro pred izpitom ter se parkiram pred izpitni center. Ko že hočem do komisije, me inštruktor vpraša, če imam zdravniško spričevalo. In seveda sem ga pustil doma. Meni se niti sanjalo ni, da to rabiš, še manj pa, da bi moral to imeti vedno s seboj. Ampak jaz sem vseh 22 ur odvozil brez potrdila. Tako sem takrat še v nevednosti, da mogoče imajop nekaj razuma odšel do komisije, kjer sem mu razložil, da nimam potrdila in ga lahko pokažem kasneje. Ampak spoštovani gospod se obrne in gre stran odkimavajoč še predno sem sploh dokončal. Takrat se mi je prvič dvignil pritisk.

Sledili so najbolj mučni trenutki, ko so oni kao čakali še 10 minut, če mi bi kdo prinesel potrdilo, medtem ko se je ta iz komisije veselozačel pogovarjati z inštruktorjem, kot da sta sredi kave. Moj pritisk je bil že blizu rdečega polja, medtem ko sem se po mobitelu menil domačimi, da sem v pizdi. Po 10 minutah je ta iz komisije lepo vstal, saj je čas potekel in meni nič, tebi nič, izginil v pisarno. Na mojem merilniku pritiska je zmanjkalo skale, bil sem razpizden kot že dolgo ne. Ne jezen, ampak razpizden. Z vso jezo sem odšel ven, se vsedel v avto in se odpeljal domov. Seveda so bile omejitve in predpisi zadnje, na kar sem mislil. Zato mi je inštruktor nekajkrat rekel, da se bova presedla, če se mislim izživljati. Ampak dejstvo je, da sem takrat dejansko prvič v avtošoli vozil sproščeno in brez problemov. Med vožnjo sem sprostil malo jeze, ko sem prepizdal vsa potrdila, birokracijo in izpitni center. Na koncu je inštruktor še celo nekaj jezen ratal, ampak ga sploh nisem dobro poslušal, samo da sem bil čimprej doma.

Popoldne sem šel nazaj, da bi se še enkrat prijavil, ampak sem po pričakovanjih najprej dobil položnico. Torej sem s prvo plačal stroške izpita, ki ga sploh ni bilo. Tako tudi ni bilo stroškov. Torej sem jih plačal zato, da so pili kavo. Ampak na srečo imam malo poznanstev na centru, tako da bom, če bo vse po sreči, znova vozil že po naslednjem tednu.

Zavedam se, da je krivda samo moja, vendar sem bil zelo šokiran nad zategnjenostjo, ki je nisem pričakoval niti v sanjah. Ampak za naprej pač vem, da se z birokrati ne moreš pogovarjati. Bila je zelo dobra šola, vsaj nekaj pozitivnega v tem.

  • Share/Bookmark

M – najmočnejša črka

14 črka v abecedi sama po sebi ni nič posebnega in večini ne pomeni nič, vendar jaz ob črki M dobim mehka kolena. Zame je M nekaj posebnega, nekaj magičnega… in nekaj zelo močnega.

Prva asociacija so seveda nekateri bavarski stroji, ki na zadku ponosno kažejo črko M s pripadajočimi črtami v temno modri, svetlo modri in rdeči barvi. Ko zagledaš ta znak, enotavno veš, da gledaš nekaj zelo hudega, nekaj, o čemer sem vedno sanjal. Naravnost obožujem vse M modele, od M1 do zadnjega M6, brez izjeme. In starejši ko so, raje jih imam. Zato imam najraje prvi M model, M1, pa prvo M3, pa prvega M5 in M6… to so res mojstrovine, narejene s srcem in z dobrim namenom. Ti avtomobili imajo dušo, niso neki mrtvi predmeti. Danes so stvari sicer malo drugačne, so mi pa novi M modeli še vedno všeč, ker izstopajo iz te sivine. Še vedno imajo dušo in zaradi tega premagajo vso konkurenco, četudi so drugi na papirju boljši. Čeprav je tudi na papirju BMW ponavadi boljši.

In že nsetrpno čakam nove M BMWje. Prvi bo prišel M3 CSL, potem pa sledi nekaj, za kar preprosto nimam besed. BMW namreč načrtuje narediti svoj drugi superšportnik. če ga naredijo tako, kot so prvega, le da popravijo podatke na papirjih, je uspeh zagotovljen. In zagotovo nas čaka še en avtomobil, o katerem bomo sanjali.

  • Share/Bookmark